»V njej bodo našli človečnost, lepoto in ljubezen, pa tudi tragiko in žalost, sebe in drugega«

»Iskreno se zahvaljujemo gledalcem in spoštovanim članom Evropskega parlamenta. Globoko smo počaščeni nad širokim sprejemom našega filma med gledalci v Evropi in zunaj nje. To priznanje poudarja ključno vlogo učiteljev kot nesojenih junakov naše družbe. Z največjim spoštovanjem jim posvečamo to nagrado.«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja«

»Predstavnikom beloruske opozicije čestitam za njihov pogum, vzdržljivost in odločnost v boju proti veliko močnejšemu nasprotniku. Ste na strani resnice, ki je groba sila nikoli ne more premagati. Moje sporočilo za vas je, dragi nagrajenci, da ostanite odločni in ne odstopite od svojega boja. Mi vam stojimo ob strani.«

»Brez beloruskega naroda jaz ne bi bila nihče. In enako, če ne bi bilo voditelja, se beloruski narod ne bi mogel združiti v nadaljevanju boja. Gre za znak našemu režimu pred drugimi državami, da so naš boj za človeško dostojanstvo in človekove pravice zelo pomembni za naše sosednje države.«

»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen skozi čas in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na položaju moči, in ti dejansko določajo človekovo usodo. V toku 'zgodbe', ki jo film razvija, se pokaže, da je največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden.«

»Stališča zastopa jasno, uporablja prepričljivo in razumljivo argumentacijo, obenem pa z ironiziranjem ali igrivimi jezikovnimi sredstvi v tekste vnaša sproščenost.«

»Če se je Ljubav ukvarjala s poskusom premika v sedanjosti, da bi se prihodnost sploh lahko zgodila, v Telesu postane jasno, da se premiki lahko dogajajo le v pokončni, gibki zasidranosti v telo, ki ni spoznano kot enostno, ampak nekakšna monada mnoštvenosti, prečijo ga zgodovine in možne prihodnosti, osebne, družinske, transgeneracijske, manjšinske, razredne. V pesnitvi se subjekt skozi telo odpre in da govoriti tem mnoštvenostim do roba izčrpanosti.«

»Podobe dela so brutalne, težke in boleče, a obenem pripovedujejo intimno in čustveno pretresljivo zgodbo posameznika, ki ga je vojna potisnila v nečloveške razmere življenja. Posebna kakovost dela je, da strahotam ni podlegel, temveč se je z njimi pokončno spopadel in našel izhode iz nikoli prej domišljenih in predstavljajočih stanj. Kaže na vero v upanje človeka, da premaga in preživi še tako brutalne razmere.«

»Natančen bralec ter pretanjen in zagnan presojevalec literarnih del.«